Razstava

Ujeti v kamnu

Temu, da se je Nivea Nežič, predmetna učiteljica umetnostne zgodovine in italijanščine, zaposlena kot bibliotekarka na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pričela bolj intenzivno in poglobljeno ukvarjati s kiparstvom, je botrovalo srečanje z njenim sedanjim mentorjem, umetnikom Stipetom Miličičem in njegovimi deli. Kot pravi učitelj, ki razume svojega učenca-učenko in dojame njegov oziroma njen potencial, jo je izzval že s tem, da ji je, po njeni lastni izbiri in presoji, podaril enega izmed svojih kamnitih "kosov", ki so takrat bivali v njegovem ateljeju. Presenečena nad predlogom in morda še bolj sama nad seboj, je izbrala pravega. Kako naprej, kam in kod sedaj, ji je povedal kamen sam. Od takrat je minilo že sedemnajst let in iz ateljeja Nivee Nežič se še vedno slišijo zvoki dlet... Čeprav so ji dolgo časa predstavljali izziv manjši kamni, vidi danes globjo izpovednost v večjih "kosih", kot je na primer "Začetni udarec", monumentalna "skala", ki jo je skupaj s soprogovo pomočjo klesala "in situ", ob vhodu na ljubljansko igrišče za golf. Večje kot nekdaj postajajo tudi njene vrtne fontane, ambienti umetniškega navdiha, ponotranjenega pogleda, narave in zvoka, ki konkurirajo še tako glasnemu avtomobilskemu in mestnemu hrupu. Zato vrtna plastika v ustvarjalkinem opusu zavzema prav posebno mesto: inspirativne površine slikovitih miz, oltarjev srečevanj, marmorne posode z vodo za ptice, meditativni svečniki... detajli in poudarki, ki naredijo dom in njegov okrasni vrt še bolj prijeten in domač. Kjer v notranjosti domovanj, v njim ljubih kotičkih dremajo črnobele muce podpeškega marmorja, v perlinu rossa dehtijo in žarijo kiparkine luči, šumljajo slapovi sobnih fontan... Tu in tam tudi kakšen angel svoje nekdanje okamenelo "Krilo" pričevanj pusti. Da je bil tu, da je hodil tod, da je sijal in žarel v brezmadežni belini carrarskega marmorja izklesan. Ujet v kamnu, pa vendarle z brušenjem in klesanjem osvobojen... Ker on to zmore, ker on to zna - oditi in prehajati iz svetov v svetove. Večina kiparkinih zgodnjih del ostjaja v okviru male plastike. Gre za reliefe in oblo plastiko bolj ali manj prepoznavnih umetniških zvrsti in vsebin: portret, tondo, torzo..., ki jih kiparka izvablja iz materialov v skladu s svojo lastno likovno vizijo in ustvarjalno fantazijo. Kombinira različne materiale, jih kontrastira ali povezuje - kot ji veleva navdih - izraznost in kolorit podstavka z barvitostjo in izpovednostjo vsebine. Njena dela v raznovrstnih kamnitih sestavinah bodo najbrž marsikomu v poduk; kako izgleda makedonski sivec, braški marmor, črnokalski apnenec, dalmatinski fiorito, Cipiollino..., kadar je zbrušen in kadar ni. Kako se spreminjajo odtenki, kako zapoje sijaj, da zadrhtijo in zazvenijo kamnite žile s svojimi akcenti... Naj se ve, da je kamen živ in da bo tak tudi ostal! ...saj kamen po dotiku hrepeni. Ko se "reši" in ga kiparka v drugo obliko "odreši", se še vedno počuti ujetega - v snovi, v kamnu - kot pravi naslov razstave. Ne pomaga mu, četudi je forma gibljiva, da je plesalka in plesalec hkrati, da je spojen v enotno linijo giba, ogrnjen v slikovito draperijo, abstrahiran do skrajnih kiparkinih meja... Ujetost v kamen je dejstvo, spona, je prepričana ustvarjalka. In kakor koli obračamo in obrnemo, sta tako materija kot snov tisto "telo", v katerem hočeš-nočeš moramo biti doma. Če se v njemu tako tudi počutimo, pa je že drugo vprašanje.

 

Nuša Podgornik

 

Kipi



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies