Razstava

Udomačitev noja - od glinokopa do glinoPopa

This wheel spins letting me off Can´t put my finger on it Gang of Four: What We All Want Kaj imajo skupnega angleška rockovska skupina Gang of Four, francoski strukturalist, stoletni Claude Levi-Strauss in oblikovalka unikatne keramike Anda Bile-Kern? Na prvi pogled seveda nič. Ko pa vržemo neizogibni, t.im. "drugi pogled", ki zahteva le nekaj sprehoda po mestnih ulicah, takoj ugotovimo, da njihove izdelke srečujemo v Ljubljani. Razen ploščkov v CD prodajalnah so Gang of Four pred kratkim tudi nastopili pred ljubljanskim občinstvom, Levi-Straussove knjige so že sestavni del vsake knjižne police ki ima količkaj intelektual(istič)ni predznak. Andine skulpture pa lahko srečamo v preddverju novozgrajenega hotela v mestnem jedru, ali pa ob sobotah na promenadi ob Ljubljanici. Že samo to dejstvo kaže na neko stanje, ki v sodobnih porabniškoglobalizacijskih terminih lahko izzveni kot "dostopnost" raznolikosti ponudbe izdelkov, s čimer dognanje staroste, da človeštvo oblikuje množično civilizacijo in postaja monokulturno, dobi neposredno potrdilo. Prepoznavanje sorodnosti v ponujeni raznovrstnosti, v kateri imamo na mizi antropološko podlago, da je delovanje digitalne civilizacije le izpopolnjena vez z miselnostjo zemeljne dobe takratnih tlačanov tega planeta, s kitarskim "brenkanjem", ki delovanje struktur ponazarja v besednjaku aktualne pop-kulture, in Andinim keramičnim prašičkom v naravni velikosti, (ki je, mimogrede, končal v neki zasebni zbirki), zahteva še en, dodaten, "tretji pogled". Brez večjih težav in odvečnega iskanja ga najdemo prav v omenjeni znameniti Levi-Straussovi ugotovitvi, da so vsa umevanja, veščine in znanja naše civilizacije le z izboljšanimi sredstvi izpopolnitev velikanskih odkritij tistega, kar je poimenoval kar "neolitska revolucija": poljedelstvo, udomačitev živali, lončarstvo, tkanje... Tehnika, na katero se tako radi sklicujemo, je ravno tisto, kar je udeležence te počasne revolucije pripeljalo k temu, da plevel ali strupeno seme preobrazijo v hrano, rastlino v oblačilo, razpadljivo ilovico v vrč, lačno žival v domačega ljubljenčka. Za vse to je bilo potrebno le nekaj: budna radovednost in želja za spoznavanjem izključno zaradi zadovoljstva, ki ga prinese poznavanje zadeve. V današnji, njeni pop-kulturni inačici, lahko le opazujemo, kako težko shajamo z vso to hrano "na injekcijo", sintetskimi oblačili, plastičnimi posodami, plišastimi živalicami...Vendar želja za spoznavanjem in poznavanjem gre naprej, s prstom, ki ga hočemo dati v kolesje. Osmišljen avtorski poseg v mnogovrstnost je pri tem zavidanja vreden, tisti, za katerega se je Anda odločila, pa še posebej. Kajti, Anda je prelomila na način prepleta dveh dediščin: obdelovanja gline in udomačitve živali. In izpod njenih prstov prihajajo bolj ali manj - udomačeni keramični noji. Tiste živali, ki so se v tisočletih na samosvoj način izogibale prilagajanju človekovemu okolju. Zato, ker so ptiči, ki ne letijo. Največji, najtežji, obenem pa najhitrejši. Ki imajo oči večje od možganov. Ki v nenasitnosti požrejo kovino in skalo, ter jim glina pride za malo malico. Noji, ki so se znašli v galerijskih prostorih Loterije, so zato predvsem postavljeni na preizkus udomačenosti. Imate rajši noje z glavo v pesku, nojevo pero za klobukom, ali zaljubljene, pojoče, žalostne, tudi povožene keramične nojčke? Prednost slednjih je, da jim lahko rečemo: to je moj noj. In s tem Andi oddamo priznanje, da je glino iz glinokopa, nahajališča gline kot nekakšnega simbola starodavnosti, na svojski način prestavila v področje ki popularizira žgano glino. Ki si v občem struktrurnem stanju zasluži tudi svoje ime: glinoPop.

 

Stevan Šićarov

 

Kipi

 



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies