Petnajst let Galerije Loterije Slovenije

Loterija, prva misel, igre na srečo. Stare, kot je staro človeštvo. Arheološke raziskave so nam priča, da jih je poznal že pračlovek, tisti, ki je risal bika na jamsko steno, prav tisti se je šel tudi igro na srečo. Torej, lahko trdimo, da hodita likovna umetnost in loterijske igre z roko v roki že od prazgodovine. In ta povezava obstaja še danes, le pojavne oblike so se spreminjale skozi tisočletja.

Svet se stalno spreminja, še pred petnajstimi leti je bil drugačen. Zlasti pri nas so se tedaj nizale nove in nove razsežnosti v življenju komaj dobro ustanovljene nove države, od osamosvojitve je minilo le pet let. Na vseh področjih družbenega bivanja so se porajale novosti, verjeli smo v novo skupnost in se zavedali, da bo od nas odvisno, kako bomo pomagali svoji novi domovini do polnoletnosti in naprej.
Kultura pa vemo, je bila v zgodovini našega naroda vedno pomembna vzporednica družbenopolitičnim spremembam. Ne smemo pozabiti, da smo eden redkih narodov, ki ima na enem osrednjih trgov prestolnice spomenik pesniku, kar ni prav običajno in nam vedno znova govori o vlogi kulture skozi stoletja zgodovine našega naroda. Tujci se velikokrat sprašujejo, zakaj. Kultura pa je bila vedno zelo občutljivo področje, saj je po svoji naravi krhka in ranljiva kot so njeni ustvarjalci in zato potrebuje poseben posluh širše družbe, zlasti pa tistega njenega dela, ki ima v rokah kapital in z njim sredstva, ki so potrebna za njeno bivanje in razcvet. Če le za hip pogledamo v zgodovino umetnosti, bomo videli, kako je cvetela v Renesansi, ki je človeštvu podarila največje umetnike, genije, ki še danes veljajo za vzornike , tudi navidez najbolj abstraktnim umetnikom, zahvaljujoč mecenom, ki so bili najvišja posvetna in cerkvena oblast. Kdor misli, da bo kultura prosperirala po vzoru gospodarskih panog, da jo bo na tržišču uravnaval zakon ponudbe in povpraševanja, se je hudo zmotil. Kultura ima svoja pravila igre in te gre spoštovati, če želimo, da bo cvetela in s svojim bistvom plemenitila naše življenje, ki mu krut vsakdan, zlasti v današnjem času, ki človeku ni prijazen, umetnikom pa še malo manj.

Mecenov renesančnega tipa danes sicer ne gre iskati, vemo pa, da se v vsaki družbi najdejo podjetja, družbe,sistemi, ki načrtno in sistematično podpirajo kulturo, nekateri posredno, drugi neposredno. Vemo, da so loterijske družbe v razvitih zahodnih državah veliki donatorji na tem področju. Z njihovo pomočjo je velikokrat že prišlo do restavriranja velikih umetnin, slik, zgradb, likovnih, knjižnih zbirk neprecenljivih vrednosti, ki so bila na milost in nemilost prepuščena zobu časa in jih noben državni proračun ne bi bil rešil sam, kajti prav sredstva namenjena kulturi so velikokrat zelo omejena.
V Loteriji Slovenije smo se odločili, da se pridružimo tem sistemom v težnji, prispevati k skupnemu dobremu skozi podpiranje likovne umetnosti. Naši odločitvi leta 1996 je botrovala želja, da svojo komunikacijo z najširšo javnostjo nadgradimo tudi skozi kulturo, ustanovili smo svojo umetnostno galerijo in ji našli dom na eni najstarejših ulic v Ljubljani. V bistvu mala ulica v osrčju mesta, ki nosi ime po očetu slovenske knjige Primožu Trubarju, je dobila svojo prvo umetnostno galerijo, ki ostaja, žal, edina še danes, na katero pa so bili njeni prebivalci in obiskovalci zelo ponosni ob odprtju in so še danes.
Že ob ustanovitvi smo zapisali, da je namenjena vsem ustvarjalcem, ki sami sicer težko najdejo pot v javnost. Tako pomagamo iz anonimnosti mladim, invalidom, takim, ki iz najrazličnejših razlogov ne morejo do razstavnega prostora, kajti v prestolnici ni prav lahko biti sprejet v „čisto pravo galerijo“. Poimenovali smo jo tudi Galerija novih možnosti in v petnajstih letih je pri nas našlo svojo novo možnost že 300 likovnikov pa tudi veliko obiskovalcev, saj 55.000 posameznikov, ki so obiskali galerijo na Trubarjevi 79, ni zanemarljiv podatek.

Naš začetek se zdi že tako odmaknjen, za nas, ki smo jo ustanavljali, pa so dogodki izpred petnajstih let še zelo živi.Pred nami je bilo kar nekaj vprašanj, prepletenih z velikimi pričakovanji,
vstopali smo v nek nov svet, nam tedaj še nepoznan. Spuščali smo se na področje tiste občutljive, tudi nepredvidljive kulture. Nov, svetel prostor, ki ga je oblikoval naš priznani arhitekt Božo Podlogar, je pritegnil veliko pozornosti, bilo je veliko zadržanosti v prvih korakih, češ, komu bo tako lep prostor namenjen. Ko pa so se navadili in začutili, da smo odprti za vse, ki imajo kaj pokazati, je postajal vse bolj priljubljen in domač. Danes ima Galerija Loterije Slovenije veliko prijateljev, ne samo med ustvarjalci, temveč tudi med obiskovalci in to je za nas pokazatelj, da smo se pravilno odločili tistega leta 1996, saj so prav ti zadovoljni razstavljalci in obiskovalci tisti komunikatorji, s katerimi smo želeli vzpostaviti stik za novo kakovost komunikacije v družbi. Z novim načinom komuniciranja smo dosegli začrtane cilje, ki se odražajo tudi v vedno novih uspehih poslovanja Loterije Slovenije.
Našo Galerijo že od začetka vodi gospa Katjuša Rojac, ki je z nami postavljala njene temelje in skozi leta skrbi za njeno vsebino in kakovost dela, ki se odraža v razstavah in odzivih nanje.

Ob jubileju naše Galerije čestitam vsem ustvarjalcem, ki so s svojim delom obogatili naš vsakdan, z njihovimi deli smo v petnajstih letih oblikovali stalno likovno zbirko Loterije Slovenije, ki jo hranimo v svoji poslovni stavbi in nam je v ponos. Naš skupen prispevek v zakladnico kulture naroda, ki hrani našega duha, pa naj bo naše vodilo tudi v bodoče. Za nami je le prvih petnajst let, prizadevali si bomo za vsa naslednja.

 

Loterija Slovenije
predsednik uprave Tim Kocjan



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies