O risbi

Vsako živo bitje ali premikajoča stvar v naravi za sabo pušča sled ali risbo. Tako premikojoči oblaki kot kamenje, ki se vali, kot reka, ki teče, kot rastlina, ki raste, kot morje, ki valovi, kot gozd, ki šumi, kot puščava, ki dela sipine.

Človek ima v sebi vgrajeno risbo in ji s premikanjem sledi vse življenje. Če se nekam namenim v mislih, potegnem linijo, kako bom prišel do tega kraja, ki sem ga določil za cilj. Risba je v sleherni stvari, ki je ustvarjena.

Risba je pomembna za umetnost, kakor seme za zemljo. Človek se giblje v linijah, svetloba prežarči, barva pa objame. Vsa živa bitja imajo v sebi vgrajeno linijo, po kateri živijo, letijo, se plazijo ali plavajo v prostoru.

Na vrhu slovite smukaške proge v Kitzbuhlu sem gledal smukače pred startom. Grozljiva, ubijalska smukaška proga, ledena in strma. Smukači so pred startom zamišljeni in odsotni. Sklonjenih glav pred sabo rišejo progo in s telesom se nagibajo kot bi vozili. Vsaka slabo narisana krivulja v možganih in nejasna prostorska predstava lahko pomeni strahoten padec ali nasprotno, veliko zmago. Tukaj se napake ne popravljajo.

Košarkaški trener si vzame time-out in igralcem riše prostor ter predvideva dogajanje v njem, Smučarski skakalec si vzame idealno linijo leta za uspešnost. Prosti streli preko živega zidu v nogometu so v možganih zarisane krivulje izvajalcev prostega strela. Videl sem motorista dirkača, ki je dneve pred tekmo prehodil progo in ovinke izmeril s koraki ter iskal linijo do zmage.

Ko hodimo po mestu, nas vodijo oznake-črte, simboli, barvni semaforji in nam določajo časovno gibanje.

To so mali osebni projekti človeka. Narava pa dela najlepše, najveličastnejše projekte, razburka veličastne oceane, vrtinči oblake, s kristali snega posuje pokrajine. Človek sodeluje v njej in jo plemeniti. Kako veličastno nariše skupina letečih akrobatskih letal barvne linije na modrem nebu.

Vsi poklici uporabljajo svojo risbo, od kmeta, ki ureja krajino, ko orje pazi na linijo brazd, do kirurga, ki zareže, do pilota, ki pristane in kamnoseka, ki oblikuje. Na svetu je mnogo zvrst risb.

Risba je prisotna na vseh področjih življenja. Kako čudovit je start letala, ki se dvigne in začne risati pot. Kako pomembna je risba v glavi smukača, da zariše idealno črto po anatomiji hriba. Risba motorista je zmagoslavje in kreativno lepa vožnja navdušuje z dviganjem in polaganjem motorja ter obvladovanjem idealne linije na poti.Vedno me je navduševalo sijajno obvladovanje risbe prostora pri hokeju. Koliko želja je v gibanju teh figur. Vsi pogledi, držanje palic, obrati in celota moštva izhajajo iz glave, rišejo pa noge. Risba pa ostaja na ledu.

Pomembno je, da pri risbi večernega akta začne pronicati ustvarjalnost in senzibilnost. Ledena, prazna, virtuozna risba pa pelje v nasprotno, v smer akademizma.
Vsak pristop je lahko dober in pravilen. Čim bolj je oseben, tem boljši je. Lahko je čudaški, strog ali sproščen do skrajnosti, samo da je oseben in iskren.Zato so risbe aktov včasih čudne, drugačne, pa vendar lepe.

Mi smo kot konica svinčnika, ki se giblje po prostoru in sledi našim željam in čustvom.

Zakaj pa risanje akta? Lepota ni nekaj določenega. Ona se širi in spreminja oziroma se z življenjem dopolnjuje, širi in kliče po novih horizontih. Lepota je najmočnejša stvar. Pred njo otrpne vsak človek. Odkrivanje nove lepote je namen vsake dobe. Tudi naša se bo postavila v vrsto zgodovine in se primerjala s preteklimi in prihodnjimi dobami.

Mislim, da je risanje človeške figure tista os ali težišče, v katero se vzravna vsaka doba in poišče svoj izraz in zagon za naprej. Spreminjajoče notranje življenje človeka daje tudi drugačen izraz človeški figuri.

Čudimo se ustvarjalnosti preteklih dob. Odkrile so nam lepoto, ki vzburja in pomirja.

Nam pa vedno nekaj daje. Lepota je pojem, ki se širi. Vsaka doba poizkuša odkriti lepoto. Če delamo in odkrivamo svoj pogled na življenje in odkrivamo svojo lepoto, lahko rečemo, da je naša doba ustvarjalna. Živeti z umetnostjo v nastajanju, jo sprejeti, je radost človeka, ki jo občuti in mu dela življenje srečnejše in bogatejše.

 

Redni profesor ALUO

Franc Novinc


Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies