Urša Žajdela Hrovat - "Cvetlični blišč v odsotnosti napuha"

  Cvetlični blišč v odsotnosti napuha

Tudi v času navidezne resničnosti, ko je vsega na pretek, in se pojavlja fatamorgana malone izza slehernega vogala, ko nevidno besni neizprosni, kruti boj za moč in oblast, ko se človek čedalje bolj oddaljuje od svojega bistva – človečnosti –, se vnovič izkaže, da je umetnost ena izmed tistih plamenic, ki razsvetljuje temačne prehode v zgodovini civilizacije ter tako vliva upanje na boljši jutri. Slednje vsekakor velja za gospo slikarko in pedagoginjo Uršo Žajdela Hrovat, ki že skorajda 30 let neumorno prinaša ta plamen po likovnih razstavah, tako doma kot tudi na tujem. Umetničino slikarstvo se v slogovnem oziru spogleduje z dediščino  impresionističnega slikarstva, in v določeni meri bi lahko dejali, da gre ponekod celo za odmeve abstraktnega ekspresionizma; izid pa je seveda lastna likovno ustvarjalna govorica, v kateri slikarka strne svojo intimno pripoved o podoživetju sveta. V njenih delih zasledimo naslednje neposredno spoznavne motive: tihožitje (prednjačijo cvetlična, nekaj pa je takih, ki vključujejo predmete nežive narave in doprsno risbo), krajino in arhitekturno krajino (slednji se pojavita tudi v kombinaciji s portretom).

 

Genezi tihožitja sledimo od  staroegipčanskega stenskega slikarstva dalje pa vse do največjega razcveta v okviru holandskega in flamskega slikarstva iz 17. stoletja, ko postane docela uveljavljena in povsem samostojna motivna zvrst – doslej najstarejši zabeleženi čisti primer tihožitja je Cvetlični šopek Hansa Memlinga iz konca 15. st. Ponovni vrhunec pa je doživelo s slikarstvom francoskega postimepresionizma. Če dobesedno prevajamo izvirno nizozemsko tvorjenko stilleven (tihožitje), pomeni beseda stil miren, nepremičen, medtem ko leven pa življenje; v tihožitnem slikarstvu torej se soočamo z nasprotjem med živim in mrtvim, in nemalokrat je med drugim vključen ikonografski motiv vanitas, ki opominja gledalca na minljivost človeškega življenja. Avtoričina cvetlična tihožitja pa so vse prej kot negibna ali neživa – nav-kljub dejstvu, da opazujemo odtrgano cvetje, ki je prenehalo obstajati –, namreč s svojim slogom pastoznega slikanja, ki nikakor ni tog oziroma okoren, temveč nadvse živahen in radosten, povrne naslikani flori svoj prvotni sijaj. To je učinek svetlobe – pravzaprav gre za igro med svetlobo in senco –, ki ga umetnica doseže z vehementno potezo slikarske lopatice v maniri sredobežnega vrtinčenja, tako da spominjajo kipeči cvetovi na razkošen ognjemet. Ubran kolorit je kombinacija dejanskih, podnebnih barv in izbranih barv, najpogosteje v ključu rumeno-rdečih in vijolično-modrih nians.

 

Zanimiv je niz v zadnjem obdobju naslikanih del, v katerih je vključen v upodobitvenem polju poleg mestne vedute motiv antropomorfnega doprsnega portreta. Lahko bi dejali, da gre za smel pristop, in ne zaradi koncepta oziroma ikonografije same – prikličimo k spominu zgolj sliko Spomin na Benetke Mihe Maleša iz leta 1936, v kateri se pojavi v krajini motiv dveh predimenzioniranih človeških glav, ki do dominirata slikovnemu polju –, kajti ob teh slikah je potrebno pojasniti nekatere osnovne pojme umetnostne teorije; na eni strani se soočamo z linearnim slogom oziroma risarskim, ki definira svet (stvarnost) v linijah, in tako strogo ločuje med obliko in obliko – risani doprsni portreti –, na drugi pa slikoviti slog, ki gleda v masah oziroma gmotah, pri čemer povezuje meje med le-temi, oziroma meje so nepoudarjene, saj gibanje očesa potuje po celotnem slikovnem polju – impresionistična odslikava arhitekturne krajine. V tem ciklu torej je uspelo slikarki ustvariti harmonično sožitje med tema dvema, povsem različnima si galaksijama. Minimalistično izvedeno kvalitetno risbo določa sproščena in odločna linija, ki odlikuje plastično zaznavne portrete avtoričinih hčera (praviloma) v tričetrtinskem profilu z lebdečo mehkobnostjo, tako da postanejo impresije urbanega miljeja malone kar sanjske podobe.
 

                                                                                      Boštjan Viler, univ. dipl. umetnostni zgodovinar


Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi

Kontakt

 

Info center

01/ 24 26 175

 
Obrazec za reklamacije
 
info@loterija.si
 
e-info@loterija.si

 

             

 

               

 

 

Zasebnost in piškotki | Lytee CMS | Impresum | Produkcija: Dspot
cookies