Viki Grošelj - "VELIKANI HIMALAJE"

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA ˝VELIKANI HIMALAJE˝

Ko hodiš od slike do slike na Grošljevi razstavi fotografij, stopaš skozi zlato obdobje slovenskega himalajizma, ko so naši alpinisti stali na vseh 14 vrhovih, ki segajo preko 8.000 m. Korak za korakom gledaš podobe ob katerih ti včasih zastane dih kot bi bil nekje na visokih himalajskih grebenih. Od prve odprave leta 1975 v južno steno Makaluja, ko je stal na svojem prvem osemtisočaku, do odprave na Čo Oju leta 2001 (to je bil njegov drugi vzpon na ta vrh), ko je kot prvi Slovenec smučal z vrha.

Vmes pa Manaslu, Broad Peak, Gašerbrum II, Čo Oju, Lotse, Everest, Šiša Pangma, Kangčendzenga in K2.

Torej 11 vzponov na osemtisočake, večinoma brez uporabe dodatnega kisika, veliko po novih smereh. Izjemna serija vzponov v 26 letih. Seveda se je vmes povzpel še na mnoge visoke vrhove na vseh celinah sveta. In napisal o svojih poteh številne članke, je avtor 13 knjig in soavtor več kot 20. Poleg tega je avtor televizijske dokumentarne serije Velikani Himalaje v kateri prikaže vzpone na 14 najvišjih vrhov na zemlji.

Če zaenkrat odmislimo v kakšnih skrajnih razmerah so bile nekatere fotografije posnete, je bil prav gotovo velik problem že izbor slik za razstavo. Med več kot 10.000 posnetki izbrati dobrih 70, ki bi vsaj približno pokazali kaj se je dogajalo na teh odpravah, je zelo težka naloga, saj je vsak diapozitiv spomin, delček te zgodbe in težko ga je odložiti nazaj v predal. Grošlju je uspelo izbrati slike, ki vsebinsko in tudi estetsko pokažejo nekakšen prerez dogajanja na vsaki odpravi: slika s poti, slika vrha in po dva posnetka vzpona.

V desetinkah sekunde je na fotografijah ujeta čudežna svetloba v velikih višinah, prežeča globina ledeniških razpok, nevarnost serakov, plazovita pobočja, strme stene, vetrovni grebeni, v času so obstale podobe ljudi – od domačinov iz globokih dolin pa do najvišjih vasi na poti proti goram, do zadnjih pašnikov, kjer ostanejo v skupnem cilju le še višinski nosači in plezalci. Slike nam pripovedujejo o nečloveških razsežnostih himalajskih gora, o neverjetnem razgledu, o skrajnem naporu, o bivanju v majhnih šotorih, hlastanju po zraku, o viharjih, mrazu, pa tudi o prijateljstvu, zmagoslavju, nemoči, tragediji in žalosti. Grošljeve fotografije nam torej zelo nazorno pokažejo to enkratno pokrajino in njene prebivalce in obiskovalce,obenem pa so tudi spomin na prijatelje in soplezalce, ki so dosanjali svoje sanje in se nikoli ne bodo vrnili domov.

Plezanje, bivanje v šotoru blizu 8.000 m visoko je mogoče primerjati z raziskovanjem najglobljih jarkov v Tihem oceanu ali pa s poleti v vesolje (zanimivo je, da so na Everest ljudje splezali komaj 16 let pred pristankom na Luni). V teh ekstremnih pogojih mora himalajski plezalec zbrati veliko volje, da izpod oblačil potegne fotoaparat in zabeleži dogajanje. Večina razstavljenih slik je bila narejenih na diapozitive. V hudem mrazu sneti rokavice, da narediš posnetek, je nevarno in pomeni dodaten napor. Velikokrat je treba hlastno zadihati, da se telo umiri za pritisk na sprožilec. Menjava filma v steni, ko stojiš na konicah derez, lahko pomeni izgubo ravnotežja in padec, pa tudi ozebline prstov in posledično neuspeh. Zato imajo Grošljeve fotografije izjemno dokumentarno vrednost, v tisočih posnetkih so zabeležile desetletja plezanja v Himalaji, ko je slovenski alpinizem (himalajizem) postal eden vodilnih na svetu.
Vendar pa ne gre samo za dokumentarne posnetke, saj opazimo, da je avtor hitro postal pronicljiv opazovalec ljudi in narave že na svoji prvi odpravi, da zelo premišljeno izbira motive. Na poti do gora ga zanima življenje domačinov, odkriva nam njihovo kulturo in način bivanja, skrbno izbira kompozicijske izreze, išče lepoto pokrajine, pa naj gre za sliko mogočne gore nad dolinami ali za droben cvet med skalami. Z likovnega gledišča te slike daleč presegajo običajno amatersko fotografijo. V času digitalne fotografije smo že kar malo pozabili, kako smo včasih »šparali« filme, ki smo jih »švercali« iz tujine. Danes lahko iz množice posnetkov izbereš dobrega, včasih pa to ni bilo mogoče. Vsak posnetek je bil pretehtan, avtomatskih nastavitev ni bilo, potrebnih je bilo kar precej znanja in izkušenj, zlasti če si se z eno roko držal za droben oprimek, zato je bil vsak dober diapozitiv zelo dragocen pa tudi drag.

Še nekaj je treba poudariti; o nobenem športu (in alpinizem je predvsem športna dejavnost, čeprav ima tudi mnogo drugih razsežnosti) ni nastalo toliko umetniških del kot ravno o alpinizmu in himalajizmu.

Doživljanje gorskega sveta, raziskovanja in odkritja novih krajev in vrhov, spoznavanje ljudi, njihove kulture in vere, predvsem pa spoznavanje sebe in soplezalcev v skrajnih razmerah bivanja, je tako globoko in močno, da očitno sili udeležence k izpovedi, k potrebi po izražanju in posredovanju svojega doživljanja drugim. Koliko filmov je bilo posnetih, koliko napisane glasbe, likovnih upodobitev, knjig in fotografij. Koliko avtorjev nam je poskušalo skozi različne medije posredovati svoja najgloblja doživetja in občutja. In eden od njih je s svojo besedo in fotografijo tudi moj prijatelj Viki Grošelj.


Danilo Cedilnik


 

VELIKANI HIMALAJE

„Premisli, ko greš na vojsko. Če ne preračunaš svojih možnosti, se ti bodo smejali.“
Ta izrek prastarega kitajskega generala je slovenski pesnik in filozof Gorazd Kocijančič navedel kot moto svoje pesnitve. In zakaj ga jaz navajam? Zato, ker bi ga tudi Viki Grošelj upravičeno napisal kot podnaslov svoji knjigi o alpinizmu, če ne tudi o življenju.
Nihče ni bil tolikokrat v Himalaji. Noben Slovenec ni stal na tolikih osemtisočakih. Stal je na najvišjih vrhovih vseh sedmih celin. Nihče ni tolikim zmagovalcem stisnil roke. Najbrž nihče ni objokoval toliko mrtvih prijateljev in znancev, ki jih je vzela Himalaja. Nihče ni videl toliko obrazov velikanov Himalaje, kot prav on.
Nihče še ni napisal toliko knjig o doživetjih v najvišjih gorah sveta. Internet in druga sodobna sredstva nam kot monsunske reke naplavljajo nove in nove dogodke, a prav tako jih tudi odnašajo in prekrivajo s še novejšimi. Prava prispodoba preobražanja in minevanja. Knjige pa so kot skale, ki preživijo vse poplave in ohranjajo svojo strukturo, vsebino, nespremenjeno. Če kdo, je najboljša priča tega zavedanja prav Viki Grošelj.
Kmalu bo končal snemanje televizijske serije Velikani Himalaje, filmov o gorah in alpinistih, o katerih govori tudi razstava. Obrazi Himalaje niso le obrazi gora; so tudi brazde obrazov kmetov, brazde zemlje, rast vedno nove mladosti, plapolanje molitev proti nebu, in seveda boj človeka na skrajni meji življenja. Morda so Velikani Himalaje prav zato posebnost, ker se njihov dih in ritem razlivata še daleč stran, v doline in po terasah dežele okrog njih.
Viki Grošelj, še mladenič, prvič v Himalaji in prvič na osemtisočaku in hkrati pri enem prvih vzponov po visoki himalajski steni in na prvem slovenskem osemtisočaku! Najbrž dovolj, da človek dobi občutek poslanstva, v organizem vsrkano misel, da je rojen za to. Samo občutek poslanstva pa ni dovolj. Tak zanos je marsikoga prehitro pahnil čez rob. Racionalnost, potrpežljivost in vztrajnost so tisto, kar je Vikiju pomagalo slediti luči poslanstva. Nekoč, bili smo trije, je prijatelj pohvalil prijaznost Vikijevega pogleda, oči. »A samo to vidiš? Poglej globlje,« sem rekel, »jeklo.« Brez tega preprosto ne gre. Na mnogih odpravah sva bila skupaj, proučeval sem ga in izluščil njegovo bistvo: pomemben je naslednji korak; in spet le naslednji. Jeklo! In čut, kateri bi bil lahko poslednji. A za tega je še čas, zato raje nazaj.
O Vikiju vemo vse ali pa nič. Kot o vsakem človeku. Ko je leta 1979 prišel v bazni tabor pod Everestom, je ob prvem mraku na leseno piščal zaigral lepo melodijo: ena sama mehkoba, nič jekla.
Vesel sem razstave Velikani Himalaje, vsem pa želim, da bi bili portreti gora vabilo k ogledu filmov in branju knjige Vikija Grošlja Velikani Himalaje.

 

Tone Škarja


 

 Plaz na južni steni Lotseja, na višini 7100 m     Grob Nejca Zaplotnika pod Manaslujem

 

Za povečan prikaz kliknite na fotografijo.


Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies